Vzgojno-izobraževalni programi
V Glasbeni šoli Ljubljana Moste – Polje izvajamo tri vzgojno-izobraževalne programe, v katere se lahko vključujejo predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in odrasli, in sicer pod pogoji (starost učenca, fizične dispozicije, nadarjenost...), določenimi z naslednjimi izobraževalnimi glasbenimi programi:
1. Izobraževalni program PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA je sprejela ministrica za šolstvo, znanost in šport z Odredbo o izobraževalnem programu Predšolska glasbena vzgoja, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 45/02 dne 24. 5. 2002.
Pomen predšolske glasbene vzgoje je v tem, da petletnemu otroku omogoča intenzivnejši in bolj sistematičen pristop do glasbene vzgoje že v najzgodnejšem, predšolskem obdobju. Otrok razvija glasbene sposobnosti skozi igro. Skozi glasbeno literaturo in različne glasbene aktivnosti, ki zaradi svoje kompleksnosti omogočajo povezavo s področji zunaj glasbe, oblikuje odnos do glasbe in umetnosti sploh.
Cilji vzgoje in izobraževanja:
- odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
- omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije.
Trajanje izobraževanja:1 leto.
Pogoji za vključitev: starost učencev je 5 let.
Razvrščanje otrok v program predšolske glasbene vzgoje poteka brez predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti. Na predšolski stopnji se znanja učencev ne ocenjuje, spremlja se razvoj glasbenih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-izobraževalnim programom. Šola starše med šolskim letom ustno obvešča o razvoju glasbenih sposobnosti učenca. Ob koncu pouka v predšolski glasbeni vzgoji šola izda učencem spričevala o končanem programu. Učenci se po zaključku programa predšolska glasbena vzgoja lahko vključijo v program glasbena pripravnica.
Pogoji za vključitev: starost učencev je 5 let.
Razvrščanje otrok v program predšolske glasbene vzgoje poteka brez predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti. Na predšolski stopnji se znanja učencev ne ocenjuje, spremlja se razvoj glasbenih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-izobraževalnim programom. Šola starše med šolskim letom ustno obvešča o razvoju glasbenih sposobnosti učenca. Ob koncu pouka v predšolski glasbeni vzgoji šola izda učencem spričevala o končanem programu. Učenci se po zaključku programa predšolska glasbena vzgoja lahko vključijo v program glasbena pripravnica.
2. Izobraževalni program GLASBENA PRIPRAVNICA je sprejela ministrica za šolstvo, znanost in šport z Odredbo o izobraževalnem programu Glasbena pripravnica, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 45/02 dne 24. 5. 2002.
Pomen pripravnice je v tem, da šestletnemu otroku (učencu 1. razreda osnovne šole) omogoča intenzivnejši in bolj sistematičen pristop do glasbene vzgoje. Otrok skozi igro razvija glasbene sposobnosti in usvaja osnovne informacije, zaradi katerih se lažje odloča za vpis k instrumentalnemu pouku. Pouk glasbene pripravnice nudi otroku glasbeno in širšo estetsko vzgojo. Otrok oblikuje skozi glasbeno literaturo in različne glasbene aktivnosti, ki zaradi svoje kompleksnosti omogočajo povezavo s področji zunaj glasbe, odnos do glasbe in umetnosti sploh.
Cilji vzgoje in izobraževanja:
- odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
- omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
- omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
- vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi.
Trajanje izobraževanja: 1 leto.
Pogoji za vključitev: starost učencev je 6 let (učeneci 1. razreda osnovne šole).
Razvrščanje otrok v program glasbene pripravnice poteka brez predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi tisti učenci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. V pripravnici se znanja učencev ne ocenjuje. Spremlja se razvoj glasbenih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-izobraževalnim programom. Šola starše med šolskim letom ustno obvešča o razvoju glasbenih sposobnosti učenca. Ob koncu pouka v glasbeni pripravnici šola izda učencem spričevala o končanem programu. Učenci se po zaključku programa glasbena pripravnica vključijo v program glasba na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa.
3. Izobraževalni program GLASBA je sprejel minister za šolstvo, znanost in šport s Pravilnikom o izobraževalnem programu Glasba, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/03 dne 9. 6. 2003 in s Pravilnikom o sprejemu dopolnjenega predmetnika in učnih načrtov v izobraževalnem programu Glasba, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/10 dne 16. 2. 2010.
Cilji in naloge izobraževalnega programa:
- odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
- sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva,
- doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih in pevskih zborih,
- pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno izobraževanje,
- omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
- omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, izvirajoče iz evropske glasbene tradicije,
- vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,
- skrb za prenos nacionalne in svetovne dediščine ter spodbujanje nacionalne zavesti,
- vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.
Ocenjevanja znanja: znanje učencev se ocenjuje pri individualnem in skupinskem pouku, nastopih in izpitih. Pri pouku nauka o glasbi in solfeggia se ocenjujejo učenčevi ustni odgovori, pisni izdelki in projektno delo. Pri pouku in nastopih se ocenjuje znanje učencev iz instrumenta, petja, komorne igre in orkestra. Pri izpitih se ocenjuje znanje učencev iz instrumenta, petja in solfeggia. Pri predmetih, ki se ne ocenjujejo pri izpitu, letno oceno oblikuje učitelj ob koncu pouka v šolskem letu in pri tem upošteva vse ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
Pri predmetih, ki se ocenjujejo pri izpitu, letno oceno določi izpitna komisija, ki oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja. Izpitna komisija pri oblikovanju letne ocene upošteva tudi vse ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
Učenčevo znanje se ocenjuje sproti in skozi vse ocenjevalno obdobje. Znanje učencev v glasbeni šoli se ocenjuje s številčnimi ocenami. Učenci ob koncu pouka v šolskem letu dobijo spričevala z letnimi ocenami za posamezne predmete. Če je učenčevo znanje iz kateregakoli predmeta ob koncu pouka ocenjeno z oceno nezadostno, učenec ne prejme spričevala, dosežene ocene se vpišejo v obrazec »Obvestilo o letnih ocenah«.
Pogoji za vključitev: glasbena nadarjenost oziroma razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti (izvedba pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina), fizičnih dispozicij in zdravstvenega stanja se ugotavlja s sprejemnim preizkusom. Zaradi posebnosti in razlik med posameznimi predmeti oz. inštrumenti v programu glasba, so konkretni vpisni pogoji zapisani v vsakem od učnih načrtov.
V programu glasba se učenci izobražujejo na nižji in višji stopnji. Nižja stopnja se (če tako določa glasbeni program) deli na dve vzgojno-izobraževalni obdobji: prvo traja dve leti, drugo pa štiri. Izobraževanje na višji stopnji traja dve leti.
Pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja: učenci v prvem obdobju programa glasba napredujejo v naslednji razred ne glede na dosežene ocene pri posameznem predmetu, v drugem obdobju nižje stopnje oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, in učenci na višji stopnji pa napredujejo v naslednji razred pri posameznem predmetu, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni. Obvezna predmeta na obeh stopnjah sta instrument in nauk o glasbi oziroma solfeggio.
Druge podrobnosti o napredovanju in dokončanju izobraževanja učencev v glasbenih šolah so določene v ustreznem izvršilnem predpisu, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo. Zelo nadarjeni učenci lahko hitreje napredujejo.
Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo glasbene šole. Po končanem programu glasba lahko učenci nadaljujejo izobraževanje na umetniški gimnaziji, smer glasba, in sicer v skladu s pogoji, ki jih določa program.
NAUK O GLASBI
Nauk o glasbi s kompleksnimi glasbenimi dejavnostmi spodbuja razvoj glasbenega posluha, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Učence uvaja v razumevanje glasbenega zapisa v smeri lastnega izvajanja in ustvarjanja. Vsebine sledijo zakonitostim otrokovega kronološkega in glasbenega razvoja v starosti od sedem do dvanajst let. Pouk poteka v skupini, zato vključuje vse elemente socializacije, z glasbenega vidika pa terja prilagajanje lastne muzikalnosti skupinskemu delu. Nauk o glasbi se izvaja po šestletnem programu.
SOLFEGGIO
Solfeggio z glasbenoteoretičnimi znanji s kompleksnimi glasbenimi dejavnostmi spodbuja razvoj glasbenega posluha, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Učence uvaja v razumevanje glasbenega zapisa v reproduktivni in produktivni smeri. Načrtovan je skladno z učenčevimi kronološkimi in glasbeno razvojnimi zakonitostmi v starosti od trinajst do petnajst let. Pouk je skupinski, zato vključuje vse elemente socializacije in z glasbenega vidika terja prilagajanje lastne muzikalnosti skupinskemu delu. Obiskujejo ga učenci, ki so končali 6. razred nauka o glasbi in obiskujejo program glasba.
Cilji nauka o glasbi in solfeggia:
• razvijajanje in poglabljanje glasbenega posluha (ritmični, melodični in harmonski),
• učenci se usposobijo za analitično zaznavo tonskih odnosov in njihovo izvedbo,
• spoznajo glasbene prvine in njihove temeljne zakonitosti,
• razvijejo sposobnost pozornega doživljajsko-analitičnega poslušanja,
• sodelujejo v oblikah individualnega in skupinskega muziciranja,
• spoznajo temeljne zakonitosti estetskega oblikovanja,
• razširjajo poznavanje glasbene literature,
• razširjajo poznavanje glasbene literature,
• razvijajo estetsko občutljivost, glasbeni okus in sposobnost vrednotenja,
• v skladu s svojimi zmožnostmi in pridobljenimi znanji ustvarjajo glasbene vsebine,
• spoznajo osnove glasbenega oblikovanja,
• se navajajo na sodobno glasbeno tehnologijo.
KOMORNA IGRA IN ORKESTER
Predstavljata pomembno dopolnilo in nadgradnjo učenja solističnih instrumentov ter imata izrazito povezovalno vlogo med njimi. Učenci se ob skupinski igri učijo prilagajanja lastne izvajalske prakse in muzikalnosti soigralcem, ob tem pa razvijajo čut za vzajemno delo, delovno disciplino ter odgovornost.
Komorna in orkestrska igra se izvaja v skladu s predmetniki za pouk inštrumentov in petja. Učenci godal se v višjih razredih nižje stopnje ter na višji stopnji povezujejo v godalni orkester, učenci pihal, trobil in tolkal v pihalni orkester, učenci kitare v kitarski orkester, učenci harmonike v harmonikarski orkester. V šolskih orkestrih so dobrodošli tudi učenci, ki so že končali glasbeno šolo.
ZBOROVSKO PETJE - OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Učencem, ki ne obiskujejo orkestrov, še posebej učencem klavirja, priporočamo vključitev v otroški pevski zbor.
ORFFOV ORKESTER
KOMORNA IGRA IN ORKESTER
Predstavljata pomembno dopolnilo in nadgradnjo učenja solističnih instrumentov ter imata izrazito povezovalno vlogo med njimi. Učenci se ob skupinski igri učijo prilagajanja lastne izvajalske prakse in muzikalnosti soigralcem, ob tem pa razvijajo čut za vzajemno delo, delovno disciplino ter odgovornost.
Komorna in orkestrska igra se izvaja v skladu s predmetniki za pouk inštrumentov in petja. Učenci godal se v višjih razredih nižje stopnje ter na višji stopnji povezujejo v godalni orkester, učenci pihal, trobil in tolkal v pihalni orkester, učenci kitare v kitarski orkester, učenci harmonike v harmonikarski orkester. V šolskih orkestrih so dobrodošli tudi učenci, ki so že končali glasbeno šolo.
ZBOROVSKO PETJE - OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Učencem, ki ne obiskujejo orkestrov, še posebej učencem klavirja, priporočamo vključitev v otroški pevski zbor.
ORFFOV ORKESTER
Orffov orkester je kot manjša zasedba, »Veseli Orffovčki«, zaživela v šolskem letu 2017/2018. Orffov orkester omogoča orkestrsko igro tudi tistim učencem, ki se zaradi narave glasbil (npr. pianisti) ne morejo vključevati v druge orkestre. Zaželeno je, da se učenci vključujejo v Orffov orkester med celotnim glasbenim izobraževanjem. Zasedba Orffovega orkestra je Orffov instrumentarij. Pri Orffovi igri se lahko vključijo tudi komponente Orffove elementarne pedagoške ideje, kot so gib, ples, proza, poezija.
